Von der Leyen prestala nezaupnico. Kako so glasovali slovenski evroposlanci

Evropski poslanci so danes s 360 glasovi proti, 175 za in 18 vzdržanimi zavrnili predlog nezaupnice Evropski komisiji pod vodstvom predsednice Ursule von der Leyen, ki so jo vložili skrajno desni poslanci.

Da bi bil predlog sprejet, bi moral prejeti dvotretjinsko večino oddanih glasov, ki hkrati predstavlja večino vseh 720 članov parlamenta. Glas je oddalo 553 poslancev.

Kako so glasovali slovenski evroposlanci?

Glasovali so različno. Proti predlogu nezaupnice komisiji so glasovali trije evropski poslanci iz vrst SDS Romana Tomc, Zala Tomašič, Milan Zver, ki so člani desnosredinske politične desnosredinske politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP), iz katere izhaja tudi von der Leyen.

Njihov strankarski kolega Branko Grims, ki je sprva prispeval podpis pod predlog nezaupnice, kasneje pa ga umaknil, medtem ni glasoval.

Komisijo je podprl tudi Matej Tonin (EPP/NSi), saj je "končno začela uveljavljati politike, ki smo jih obljubili ljudem pred volitvami". Med razlogi za nasprotovanje nezaupnici je naštel trši pristop pri nezakonitih migracijah, odpravljanje birokratskih nesmislov zelene histerije ter odločno zmanjševanje odvisnosti od ZDA na obrambnem in varnostnem področju.

Proti nezaupnici je prav tako glasoval Marjan Šarec (Renew/Svoboda). EU si namreč ne more privoščiti iskanja novega predsednika komisije in celotne komisije nadaljnjega pol leta, saj nas preostali svet že tako prehiteva s svojimi nenehnimi izzivi.

"Glasoval sem racionalno, brez pretirane ljubezni do von der Leyen, temveč z mislijo na usodo EU," je zapisal Šarec in dodal, da morata predsednica komisije in EPP opraviti temeljito refleksijo.

Njegova strankarska kolegica Irena Joveva je bila medtem vzdržana, saj von der Leyen "zaradi določenih stališč in (nedejanj), med drugim zgrešene politike do genocida v Gazi, tihe podpore avtoritarnim režimom na Zahodnem Balkanu in Bližnjem vzhodu ter njene pretirane centralizacije moči znotraj Evropske komisije" ne uživa njene podpore.

Predlog nezaupnice edini podprl Nemec

Predsednica mora predlog nezaupnice vzeti kot jasen signal, da na nobeni točki ne more sodelovati s populističnimi in nacionalističnimi skupinami na desni, je dodala poslanka.

Podobno pričakuje Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna), ki je bil prav tako vzdržan. Tako se je odločil, ker predlagatelji iz vrst skrajno desnih strank niso iskreni v svoji kritiki komisije, pač pa želijo institut nezaupnice zlorabiti za doseganje svojih skrajnih ciljev in destabilizacijo celotne Evropske unije.

Obenem je bil kritičen do komisije pod vodstvom von der Leyen, saj njeno delovanje spremljata nepreglednost in zapiranje v ozke kroge izbranih akterjev.

Kot edini od slovenskih evroposlancev, pa tudi poslancev iz vrst politične skupine S&D, je predlog nezaupnice Evropski komisiji podprl Matjaž Nemec (SD). Von der Leyen je očital dvoličnost glede vojne v Ukrajini in Gazi, retoriko vojne in oboroževanja in ne miru ter spodkopavanje vladavine prava.

Kako so glasovali drugi poslanci?

Za so bili poslanci skrajno desnih političnih skupin Domoljubi za Evropo (PfE) in Evropa suverenih narodov (ESN), pa tudi člani Levice, ki so glasovali.

Predlog je podprl tudi del skrajno desne skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), iz katere prihaja prvopodpisani pod predlog Gheorghe Piperea. Kot je razvidno iz rezultatov glasovanja, se tega med drugim niso udeležili italijanski člani ECR.

Proti predlogu nezaupnice pa so enotno glasovali člani politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP), iz katere izhaja tudi von der Leyen. Prav tako je bila proti velika večina oziroma skoraj vsi evroposlanci iz vrst socialistov in demokratov (S&D), liberalcev (Renew) in Zelenih.

Pomanjkanje preglednosti in spoštovanja pravosodja

Romunski evroposlanec Piperea je v ponedeljkovi razpravi v parlamentu komisiji očital pomanjkanje preglednosti in spoštovanja pravosodja, med drugim v zvezi z naročanjem cepiv proti covidu-19. Poleg tega so predlagatelji komisiji med drugim očitali nezakonito vmešavanje v volitve v Romuniji in Nemčiji.

Predsednica Komisije, ki je aktualni mandat nastopila 1. decembra lani, je trditve iz predloga označila za lažne, podpisnike iz treh skrajno desnih političnih skupin Evropskega parlamenta pa za teoretike zarot in podpornike ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Članom desno- in levosredinskih skupin je medtem zagotovila, da je komisija pripravljena delati za kompromis in enotnost.

Druga komisija pod vodstvom nemške političarke iz vrst Evropske ljudske stranke, v kateri položaj komisarke za širitev zaseda Marta Kos, je mandat nastopila 1. decembra lani. Pred tem je konec novembra parlament komisijo potrdil s 370 glasovi za, 282 proti in 36 vzdržanimi.